četrtek, 5. februar 2015

Od pluska naprej.......

Od pluska naprej: 

Le kam smo prijadrali v 18 mesecih..... spomnim se ko sem se predlansko leto zjutraj odpravljala v službo in se mi je nekaj zdelo zelo sumljivo, namreč počutila sem se tako drugače kot še nikoli prej,....... res je tudi da sem čakala menstruacijo, ki mi je zamujala 2 dni, ni in ni mi dalo miru, zato sem prosila sodelavca, če lahko pobegnem za 15 min in sem skočila v DM po test nosečnosti. Prišibam nazaj in se zaprem v wc...haha, naredim test in juhu zavriskam kot nora, mimo wc pa je šla ravno sodelavka in reče Sara a si ti v redu....hahaha, odprem vrat in jo potegnem noter, se zapreva, ji pokažem test in skupaj skačeva.....hahaha še danes se živo spominjam kako sem se počutila. Potem pa takoj kličem Andreja, revež je še spal in ga katapultiram iz postle z novico, da sem noseča:))) mislim, da je v rekordno hitrem času prišel k meni na šiht, do ušes nasmejan z največjo bonboniero kar sem jih vidla:)) Bila sva tako srečna, obenem pa prestrašena, uhhh kaj naju čaka a sva pripravljena....mislim, da se na kaj takega ne moreš pripravit.

Med samo nosečnostjo sem se počutila super, razen prvi mesec, ko je bil wc moj najboljši prijatelj, hrana mi je smrdela,...obup, če sem kaj hotla iz hladilnika mi je moral prinest Andrej. Zadnjih 14 dni sem šla sama sebi na živce, trebuh ogromen, komaj semPo rojstvu:  se premikala, čevljev si že lep čas nisem mogla zavezat kaj šele obut nogavic......joj , telefonski klici kako sem so me spravljali v obup, svoji sestri sem skoraj vrat zavila in ji zagrozila če me še enkrat vpraša kako sem da jo bom zadavla:))) hahahaha kaj delajo hormoni ne moreš verjet. Andreja sem en dan nadirala 2 uri, pa je čisto mirno prenesu in me po 2 urah vprašal če sem kaj bolje in sva šla na kavo:))  Meseci so minevali in približeval se je dan D, juhu na lep pomladni torek sva dobila najlepše darilo sinčka Andraža. 

Po rojstvu: 

Kaj naj rečem, izkazal se je za pridnega, zelo nadarjenega dojenčka, ki kar prehiteva in prehiteva v razvoju. Skrbno zapisujem vsak njegov napredek, kdaj se je prvič obrnil sam, kdaj prijel igračo, se zasmejal, prvič usedel,dobil prvi, drugi zobek, se postavil na noge in še in še in seveda ko je prvič shodil neverjetno pri 8 mesecih in 19 dni. Danes je star 9 mesecev in 14dni in šiba naokoli kot strela, praktično nimam dela z njim kar se hoje tiče. 

Kaj vse sem doživela v tem času, veliko in še več se mi zdi kar sva prej z Andrejem v 15 letih:)) Moram priznat, da mi je poporodna depresija čisto uničila prve tri mesece po porodu, pa sem se pobrala, moram rečt, da sem sedaj super, se pa z grenkobo spominjam najbolj mračnih dni......kako grozno sem se počutila vsak dan, prejokala, bila čisto brez volje, sedaj vem kako se morajo počutiti tisti, ki se borijo z depresijo....grozno.

Po drugi strani pa prebrala milijon knjig o dojenčkih, naštudirala vse in še več,....že med samo nosečnostjo...haha, skoraj nič mi ni prišlo prav razen tega, da sem zelo kmalu začela poslušat malega kaj mi hoče povedat in od takrat nama vse teče super, zanimivo, čeprav ne zna govorit, mi vse pokaže, kdaj je polulan, pokakan, lačen, zaspan,se hoče crkljat, imeti čas zase ( ja neverjetno tudi to dojenčki želijo, imeti čas zase).

Danes 5.2.2015:

Kje sem danes, uhh trenutno Andraž spi in imam čas zase, v miru pijem kavico, prebrala sem vse novice in sedaj pišem blog:) in gledam skozi okno kako pada sneg. Dnevna je polna igrač ( sovražim legokocke, ko parkrat pošteno nagaziš kocke, bi jih vse pometal skozi okno ), pustim jih cel dan, pospravim zvečer ko zaspi, v kuhinji trenutno vlada red, ki pa ne bo dolgo :)) v kopalnici imam 1m visok kup perila za zlikat, pa se mi ga ne da res ne, včasih rabim kakšen teden brez pospravljanja, pucanja, sesanja, ...... šipa vrat na teraso je tako zapacana da se ne vidi skozi, tud če jo spucam, jo Andraž posvinja v 5 min, tako da jo obrišem preden pridejo kakšni obiski...hahaha saj priznam:))))

Najdem pa tudi čas za kidanje snega, ki mi ni tuje saj sem z gorenjske, kjer smo navajeni veliko snega:))) s sosedo sva pravi team, vse skidava same, pa tolk descev pr bajti:))) hahaha

Na kratko da zaključim svoje blebetanje, vesela sem, da sem postala mama, čeprav je naporno, čez dan niti ne, vsaj ponoči bi se rada enkrat naspala:)) je pa svojevrsten izziv, vsak dan kaj novega, zanimivega,... skratka če nam bo življenje naklonjeno bova poskrbela da bo imel Andraž enkrat družbo bratca ali sestrice:))

Lep dan vsem, pa veselo ven na sneg in uživat:)))

Dej no mami "a res"haha

Brez plenice je zakon

Andraževa najboljša prijateljica




Očijeva pisarna je zakon za raziskovanje

:)

Neverjetno kakšen red:P








Ni komentarjev:

Objavite komentar