nedelja, 15. junij 2014

Družina :)))

Kako hitro čas beži, kar ne morem verjet, da bo Andraž v nedeljo star že 2 meseca. Ko sem zadnji mesec čakala, da se začne akcija, se mi je uresničila le ena želja in sicer, da bi se vse skupaj začelo ponoči :))) in res se je ob 2:30 mi je odtekla voda in juhu Andreja sem katapultirala iz postelje:))) V porodnišnico sva prišla okrog 4h zjutraj in ker se za njih ni dogajalo še nič posebnega, so me dali na oddelek, na katerem pa sem ostala samo 1 uro, ker sem imela potem popadke že na 3 minute. V sobi z mano sta bili še dve punci, ki sta tudi čakali, da se začne, moja leva soseda mi je rekla....uh tole bo pa hitr če maš na 3 minute......hja,končalo se je dobrih 11 ur kasneje in v roke sem prvič prijela najinega zlatega sinka, ki je bil priden že takoj ko je prišel na svet in je 2 uri spal pri Andreju v naročju:)))  Sama izkušnja poroda mi je ostala v lepem spominu, kljub temu, da so bile bolečine na momente neznosne in sem vmes jezna razlagala Andreju, da nikoli več!!! hahaha, isto sekundo ko sem rodila, sem pozabla na vse,....kolegice, ki so že rodile so mi govorile, da takoj pozabiš, pa sem si misnla svoje, ampak je res. Dnevi v porodnišnici so dolgočasni in se vlečejo, ker so obiski samo 2 uri na dan, otrok pa itak večinoma spi, ker je zmatran od poroda. Najbolj sem bila vesela, ko sva odšla domov,....ampak tukaj se pa začne akcija, ker skačeš za vsako stvar okrog tamauga, čeprav nisva komplicirala, pa vseeno v 14 dneh se vse normalizira in potem je super. Ko se mali prvič nasmeje in ko se začne oglašat.....kaj naj rečem, cukr, da bi ga pojedu:)))) Nasvet za bodoče starše, obiske odklanjajte vsaj prvih 14 dni, mene so samo spravljali ob živce, vsi so najbolj pametni, dajejo ti tisoč in en brezvezen nasvet....poslušajte sebe in otroka, ker vam bo sam pokazal kaj potrebuje. 
Ko se stvari umirijo se pa počasi zaveš, da nisva več samo midva ampak smo mi trije :)))