petek, 06. februar 2015

Kuhinja za dojenčke


Naš Andraž je že zelo kmalu začel kazati znake , da pa on ne bi jedel oziroma pil samo mleka:) Ko je bil star dobre štiri mesce sva začela z gosto hrano. V knjigah, na internetu, …..milijon informacij, od kolegic slišiš eno, pediatrinja ti svira drugo.........boge mamice, pa saj so v poplavi informacij popolnoma zbegane. Jaz sem bila že med nosečnostjo čist zbegana od vseh infomacij in takrat sem si rekla: “čakej no mal Sara pa sej uporabi zdravo kmečko pamet pa bo sej ne boš odkrila tople vode”. In sem začela po svoje.

Prvi dan sem skrbno pripravila korenčkovo kašo, naslednji dan jabolčno in tako sva več ali manj jedla to kakšnih 14 dni, seveda to izgleda tako, da prvo poje eno žličko, naslednji dan 10, pa spet eno, dve, kakšen dan noče nobene. Sama sem se naučila, da dojenčki imajo zelo različne potrebe po hrani, ko se je Andraž navajal na hrano, kakšne dni sploh ni hotel jesti, kmal sem ugotovila zakaj......rastli so mu zobki, ko je zbolel pa ravno obratno, ni hotel mleka, je pa jedel sadne kaše.
Ker sama zelo rada kuham se mi je kakšen dan smilil, ko je vedno jedel isto in sem šla malo raziskovat. Dojenčki si v prvem letu starosti naredijo tako imenovano “banko okusov” za celo življenje. Torej potrebno jih je seznaniti z vso zelenjavo in sadjem, kasneje tudi vse ostalo. Ampak, jaz sem šla še dlje in sem začela uporabljati začimbe:)) juhu kakšno veselje.

Začela sem eksperimentirati, najprej sem dodala osnovno začimbo cimet, ki se odlično poda k večini sadju – banane, jabolka, hruške, slive, …. Navajanje na začimbe naj bo postopno, najprej eno, nato drugo, nato kombinacije. Andraž je do danes poizkusil že vso zelenjavo in jo obožuje, razen brokolija pa ne mara, pa tud če ga spasiram:)) haha

SADNE KAŠE ( od 4 meseca naprej )

Jaz sem začela z enim okusom, najprej jabolko, nato hruška, nato banana, potem sem to začela mešati med sabo, pa dodajala druge vrste sadja, tudi suhe slive, ...pa vedno zraven cimet, včasih sem mu dodala kakšen baby piškot. Probavala sem vse, surovo sadje, kuhano sadje,.... No ko sva začela jesti tudo ostalo, sem mu začela dodajati kosmiče, v polento neizmerno dobro paše banana...njam, pa kakršno koli sadje v gres.

ZELENJAVNE KAŠE ( od 4 meseca naprej )

Zelenjavo sem po večini kuhala na vodi, v katero sem obvezno vedno dala kumino. Potem, pa sva eksperimentirala, krompir, špinača, blitva, korenje, cvetača, paprike, bučke, kolerabe, pastinak, zelena, ….. vendar kljub vsemu Andraž ni hotel jesti spasirane zelenjave, zato sem mu en dan dala v majhnih koščkih in glej ga zlomka mali je jedel, ugotovila sem da mu spasirana zelenjava ni všeč, enako zelenjavo v koščkih je še danes in to vse po vrsti.

MESO ( od 6 meseca naprej )

Najprej sem začela z piščančjim mesom, nato včasih purana, pa obvezno ribe, mleto meso.....Andraž jih obožuje. Pa še midva imava en razlog več, da bolj pogosto jeva ribe:)

ŽIVILA, KI VSEBUJEJO GLUTEN ( po 6 mesecu )

Nisem komplicirala, sicer sem mu prvih nekaj dni dala malo manjše količine.


Sedaj jemo vsi isto, jaz skuham kosilo za vse, z razliko da zelo malo ali pa nič ne solim, uporabljam ogromno začimb. Do danes mu nisem dala sladkorja ali karkoli kar bi vsebovalo sladkor, tudi sokov, čajev ne mara, pije vodo ali pa sveže stisnjen sok iz sadja.

KAŠICE NA MLEKU

Ker naj mleka ne bi uživali do prvega leta starosti jaz uporabljam adaptiranega za pripravo kašic kot so polenta, gres, tudi pire krompir itd. Pa vsi jemo enako, se niti ne čuti da je kaj drugače.

SKUTA IN JOGURT

Moja pediatrinja zagovarja najnovejše raziskave, da se izogibati temu do 1 leta, jaz pa vseeno uporabljam tudi mal svojo glavo in Andraž skuto redno je od 8 meseca naprej, jogurt pa sem in tja kdaj, še to navaden.

JAJČNI RUMENJAK

Dodajati sem ga začela po 6 mescu, v vseh možnih oblikah in dodatkih:)))

TESTENINE

Po 8 mesecu tiste brez jajc sem jih normalno dodajala. Najraje ima še danes ragu z makarončki:)


Kar se tiče priporočil glede hrane, joj jo katastrofa, pediatri te bombardirajo z enimi napotki, v trgovini prodajajo “svašta”, bit pameten je težko, zato naj se vsaka mamica odloča po svoje.


Meni je kuhinja za dojenčke približala kar nekaj novih sestavin, predvsem začimb in seveda posledično tudi midva pojeva veliko veliko več zelenjave kot prej:))


Ragu:

- mleto meso
- čebula
- česen
- majaron
- timijan
- rdeča paprika
- kumina
- sol
- olje več vrst zelenjave
- pardižnikova mezga
- testenine
- belo vino

Na olju prepražim čebulo, česen in začimbe, nato dodam meso in po kakšnih 10 min zalijem z vinom, nato po vrhu potresem narezano zelenjavo, pokrijem in pustim da se duši vsaj 15 min, nato odprem dolijem paradižnikovo mezgo, pustim da zavre 2 min, odstavim ter pustim stati kakšne pol ure.

Testenine skuham v vreli vodi. Postrežem skupaj in dodam solato iz naribanega korenčka, zelja,in še česa, ki se najde v hladilniku.

Pa dober tek :)

Do sedaj edino nisva jedla še mleka, medu, oreščkov in verjetno še česa. Drugače jemo vse...mljask:P

Še nekaj: avokado, banana in kakav.........uuuhhhhh kakšna kremica, za prste obliznit:)



Moja spoznanja


Kaj sem ugotovila med nosečnostjo in med porodniško

Predvsem kakšen odnos si mlada mamica, ki prevzema novo pomembno vlogo v življenju želi od prijateljic, sosedov, sorodnikov, tašče, mame, moža,....... RAZUMEVANJA!!!!! zakaj predvsem to, žensko telo v 9 mesecih nosečnosti preplavi toliko hormonov, kot nikoli prej, zato hormoni naredijo svoje in ženske po porodu, predvsem tiste, ki rodijo naravno, jim hormoni nihajo tako hitro, da je lahko vesela, čez 3 minute pa že joka,...ja res grozno je in ob vsem tem, če ti najedajo sorodniki, kdaj lahko pridejo na obisk, kdaj bodo videli dojenčka, vsevprek te silijo z nepotrebnimi, brezveznimi, zastarelimi, neumnimi in še kakšnimi nasveti, ki ti gredo tako na živce, da bi kar eksplodiral. Zato dragi moji mlada mamica potrebuje ljubezen, razumevanje, podporo vsaj 3 mesece. Zato sem za vas naredila seznam stvari, ki bodo mladim staršem polepšale dan, vi pa jim ne boste šli na živce še naslednih nekaj mesecev ampak boste izpadli zakon:))

Ko mamica in dojenček prideta domov:

- ne silite na obisk dokler vas sami ne povabijo
- pustite jih v miru, na obisku ne ostanite dalj kot 15 min
- mame in tašče se zadržite vseh nepotrebnih komentarjev, pač se ugriznite v jezik pa bo
- raje ponudite pomoč, operite perilo, zlikajte, posesajte stanovanje, obrišite prah, pojdite v trgovino,...... to nam veliko pomeni:))
- prijateljice pošljite kakšno lepo sporočilo in se ponudite za pomoč
- kolegi povabite izmučenega atija na pivo
- če nimate majhnih otrok sami pridite na obisk, ne spraševat kdaj se bodo oglasili na obisk

Prijateljice:

- pokličite mlado mamico in jo vprašajte kako se drži, predvsem tiste, ki nimate otrok, veliko jim bo pomenilo
- kakšen pozitiven, smešen, prijazen, ljubezniv sms nam lahko polepša naporen dan

Ne sprašujte mladih mamic:

- a dojiš
- a spite ponoči
- kdaj bosta imela še enega
- ali imaš kaj časa zase,...in podobno, nepomembne in brezvezne stvari, ki samo mamico spravijo v obup

Na kratko, bodite razumevajoči, prijazni, ljubeznivi in počakajte, tudi vi boste na vrsti, samo da se nove tirnice ustalijo, ni lahko čez noč spremeniti življenskega ritma.

Nasvet za mamice: ko imate slab dan, preveč je že vsega, ste neprespane, zmatrane, enostavno se vam zdi da ne morete več........vroč tuš dela čudeže, 10 min za kavo vam napolni baterije, 5 min pogovora s prijateljico po telefonu vam vrne voljo, objemček dragega vam da energijo, da vseeno naredite vse in še več :))) ko sem kakšen dan mislila, da res več ne morem, sem si vzela zvečer čas zase vsaj pol ure, mal razvajanja v kopalnici in kot po čudežu sem kasnej še 1 uro likala:)) haha

Ko imaš otroka ugotoviš, da se meje potrpežljivosti in zmogljivosti premikajo vsak dan:))



četrtek, 05. februar 2015

Hvala sestrici za presenečenje:))



Od pluska naprej.......

Od pluska naprej: 

Le kam smo prijadrali v 18 mesecih..... spomnim se ko sem se predlansko leto zjutraj odpravljala v službo in se mi je nekaj zdelo zelo sumljivo, namreč počutila sem se tako drugače kot še nikoli prej,....... res je tudi da sem čakala menstruacijo, ki mi je zamujala 2 dni, ni in ni mi dalo miru, zato sem prosila sodelavca, če lahko pobegnem za 15 min in sem skočila v DM po test nosečnosti. Prišibam nazaj in se zaprem v wc...haha, naredim test in juhu zavriskam kot nora, mimo wc pa je šla ravno sodelavka in reče Sara a si ti v redu....hahaha, odprem vrat in jo potegnem noter, se zapreva, ji pokažem test in skupaj skačeva.....hahaha še danes se živo spominjam kako sem se počutila. Potem pa takoj kličem Andreja, revež je še spal in ga katapultiram iz postle z novico, da sem noseča:))) mislim, da je v rekordno hitrem času prišel k meni na šiht, do ušes nasmejan z največjo bonboniero kar sem jih vidla:)) Bila sva tako srečna, obenem pa prestrašena, uhhh kaj naju čaka a sva pripravljena....mislim, da se na kaj takega ne moreš pripravit.

Med samo nosečnostjo sem se počutila super, razen prvi mesec, ko je bil wc moj najboljši prijatelj, hrana mi je smrdela,...obup, če sem kaj hotla iz hladilnika mi je moral prinest Andrej. Zadnjih 14 dni sem šla sama sebi na živce, trebuh ogromen, komaj semPo rojstvu:  se premikala, čevljev si že lep čas nisem mogla zavezat kaj šele obut nogavic......joj , telefonski klici kako sem so me spravljali v obup, svoji sestri sem skoraj vrat zavila in ji zagrozila če me še enkrat vpraša kako sem da jo bom zadavla:))) hahahaha kaj delajo hormoni ne moreš verjet. Andreja sem en dan nadirala 2 uri, pa je čisto mirno prenesu in me po 2 urah vprašal če sem kaj bolje in sva šla na kavo:))  Meseci so minevali in približeval se je dan D, juhu na lep pomladni torek sva dobila najlepše darilo sinčka Andraža. 

Po rojstvu: 

Kaj naj rečem, izkazal se je za pridnega, zelo nadarjenega dojenčka, ki kar prehiteva in prehiteva v razvoju. Skrbno zapisujem vsak njegov napredek, kdaj se je prvič obrnil sam, kdaj prijel igračo, se zasmejal, prvič usedel,dobil prvi, drugi zobek, se postavil na noge in še in še in seveda ko je prvič shodil neverjetno pri 8 mesecih in 19 dni. Danes je star 9 mesecev in 14dni in šiba naokoli kot strela, praktično nimam dela z njim kar se hoje tiče. 

Kaj vse sem doživela v tem času, veliko in še več se mi zdi kar sva prej z Andrejem v 15 letih:)) Moram priznat, da mi je poporodna depresija čisto uničila prve tri mesece po porodu, pa sem se pobrala, moram rečt, da sem sedaj super, se pa z grenkobo spominjam najbolj mračnih dni......kako grozno sem se počutila vsak dan, prejokala, bila čisto brez volje, sedaj vem kako se morajo počutiti tisti, ki se borijo z depresijo....grozno.

Po drugi strani pa prebrala milijon knjig o dojenčkih, naštudirala vse in še več,....že med samo nosečnostjo...haha, skoraj nič mi ni prišlo prav razen tega, da sem zelo kmalu začela poslušat malega kaj mi hoče povedat in od takrat nama vse teče super, zanimivo, čeprav ne zna govorit, mi vse pokaže, kdaj je polulan, pokakan, lačen, zaspan,se hoče crkljat, imeti čas zase ( ja neverjetno tudi to dojenčki želijo, imeti čas zase).

Danes 5.2.2015:

Kje sem danes, uhh trenutno Andraž spi in imam čas zase, v miru pijem kavico, prebrala sem vse novice in sedaj pišem blog:) in gledam skozi okno kako pada sneg. Dnevna je polna igrač ( sovražim legokocke, ko parkrat pošteno nagaziš kocke, bi jih vse pometal skozi okno ), pustim jih cel dan, pospravim zvečer ko zaspi, v kuhinji trenutno vlada red, ki pa ne bo dolgo :)) v kopalnici imam 1m visok kup perila za zlikat, pa se mi ga ne da res ne, včasih rabim kakšen teden brez pospravljanja, pucanja, sesanja, ...... šipa vrat na teraso je tako zapacana da se ne vidi skozi, tud če jo spucam, jo Andraž posvinja v 5 min, tako da jo obrišem preden pridejo kakšni obiski...hahaha saj priznam:))))

Najdem pa tudi čas za kidanje snega, ki mi ni tuje saj sem z gorenjske, kjer smo navajeni veliko snega:))) s sosedo sva pravi team, vse skidava same, pa tolk descev pr bajti:))) hahaha

Na kratko da zaključim svoje blebetanje, vesela sem, da sem postala mama, čeprav je naporno, čez dan niti ne, vsaj ponoči bi se rada enkrat naspala:)) je pa svojevrsten izziv, vsak dan kaj novega, zanimivega,... skratka če nam bo življenje naklonjeno bova poskrbela da bo imel Andraž enkrat družbo bratca ali sestrice:))

Lep dan vsem, pa veselo ven na sneg in uživat:)))

Dej no mami "a res"haha

Brez plenice je zakon

Andraževa najboljša prijateljica




Očijeva pisarna je zakon za raziskovanje

:)

Neverjetno kakšen red:P