December je čas, ko se spomnimo vseh prijateljev, domačih in nasploh v nas zažari nekaj prazničnega. Pa vendar se mi zdi, da zadnja leta niso več to kar je včasih bilo. Spomnim se kako smo se doma veselili božiča, mami je pekla razne dobrote, od piškotov do potice in neštetih drugih stvari, ki smo jih potem jedli še tedne po novem letu. Oči pa je vedno šel in prinesel najlepšo smrekico, ki jo je mami potem okrasila in jaz sem zelo rada ob večerih sedela zraven in jo samo gledala, sploh k je bla prava in je lepo dišala.
Danes pa je vse drugače, zaradi službe gre čas mimo mene kot, da nič drugega ne obstaja, sploh ne vem kdaj je šel cel december mimo mene, pa toliko smo se menil, da gremo na kuhančka itd. ....aaaaaa-ni časa, kdaj? Včasih bi kar ostala doma in sedela ter razmišljala in se v glavi pogovarjala s prijatelji in tistimi, ki jih imam rada. Vse skupaj je tako hitro in vse brez pridiha, vse kar slišim je pokanje petard in raket. Rada bi si vzela več časa za pogovore, prijetne stvari, pa enostavno ne najdem dobrega recepta, kako naj vse stvari, ki jih rada počnem spravim v 24 ur, ki jih imam na razpolago? Smrekica doma ima samo lučke, do okraskov še nisem prišla, upam, da mi vsaj uspe speči potico - no knjigo imam že na mizi, mogoče bo pa še res kaj s tega:)
Mami se sonči v Ghani na 38 stopinjah, jaz pa jo kar mal pogrešam, pa vem da se ne bova videli še najmanj 6 mesecev:( Hja tako je življenje, vedno se spomnim, da sem lahko zadovoljna, da imam kar imam, ker nekateri še tega nimajo.
Pa vseeno, vsem skupaj želim lepe praznike, ne pretiravat z darili, raje podarite kaj iz srca:) Pa seveda srečno 2012 in še naprej je treba vztrajat, karkoli že počnemo.
zelo lepo napisano! službe so nas zasužnjile, ko bi vsaj kaj imeli od tega,pa se iz mesca v mesec probamo rešit minusa na računu..pa energije nam zelo primanjkuje...zato je pa treba čimveč v hribe, kjer se čas ustavi, kjer je tišina in milina.
OdgovoriIzbrišiSarči, vse dobro ti/vama želiva s Simonom pa čimveč toplih trenutkov z ljudmi, ki jih imaš rada!