Moja prva potica in pecivo s hruškami - njami

No danes sem se odločla, da je treba nekej spečt in sem spekla svojo prvo potico in sicer jabolčno. Prva mi ni najbolj uspela, druga pa je točno taka kot mora bit. Spekla sem še čokoladno pecivo s hruškami -njami.

             Malo ruma in lupinica pomaranče za boljši okus

      Tole mesit je kar težko sploh če si mal švoh tko k jaz k sem še mal bolana:)

                                           Naribana jabolka

                              Uh kakšen lep testo za potico

 No tale prva se mi je mal razlezla, ampak je vseen dobra, okusa je pravega:)

                  V pečici se peče prva potička

                        No tkole je pa izgledala pečena

         Tole pa je slastno pecivo s hruškami - enostavno v 15 min, bom spodaj napisala recept.

                      Pa še druga potička lepotička:)

Recept za čokoladno pecivo s hruškami:

110g masla
100g sladkorja
4 jajca
110g temne čokolade
80g pirine moke
60g mletih mandeljev
25g kakava v prahu
1/4 pecilnega praška
600g hrušk ( jaz kar vzamem kompot)

Najprej čokolado nalomimo na manjše kose in jih stresemo v posodo, ki jo damo nad paro ( torej drugo posodo daš na ogenj in počasi mora vret spodaj) ter jo stopimo in odstavimo iz ognja.

Pečico naravnamo na 175 stopinj.

Penasto vmešamo maslo in sladkor, postopoma vmešamo še 4 jajca in na koncu še stopljeno čokolado. Tej zmesi dodamo mešanico moke, mandljev, kakava v prahu, pecilnega praška in mešamo da dobimo gladko maso.

Na peki papir damo vso maso in jo enakomerno porazdelimo ter na kocu vanjo potopimo hruške ( jaz dam kar cele polovičke).

Damo v pečico za 30-40 minut, ohladimo in postrežemo z vanilijevim sladoledom ali pa kar tako brez vsega

Pa dober tek

Veseli december

December je čas, ko se spomnimo vseh prijateljev, domačih in nasploh v nas zažari nekaj prazničnega. Pa vendar se mi zdi, da zadnja leta niso več to kar je včasih bilo. Spomnim se kako smo se doma veselili božiča, mami je pekla razne dobrote, od piškotov do potice in neštetih drugih stvari, ki smo jih potem jedli še tedne po novem letu. Oči pa je vedno šel in prinesel najlepšo smrekico, ki jo je mami potem okrasila in jaz sem zelo rada ob večerih sedela zraven in jo samo gledala, sploh k je bla prava in je lepo dišala.
Danes pa je vse drugače, zaradi službe gre čas mimo mene kot, da nič drugega ne obstaja, sploh ne vem kdaj je šel cel december mimo mene, pa toliko smo se menil, da gremo na kuhančka itd. ....aaaaaa-ni časa, kdaj? Včasih bi kar ostala doma in sedela ter razmišljala in se v glavi pogovarjala s prijatelji in tistimi, ki jih imam rada. Vse skupaj je tako hitro in vse brez pridiha, vse kar slišim je pokanje petard in raket. Rada bi si vzela več časa za pogovore, prijetne stvari, pa enostavno ne najdem dobrega recepta, kako naj vse stvari, ki jih rada počnem spravim v 24 ur, ki jih imam na razpolago? Smrekica doma ima samo lučke, do okraskov še nisem prišla, upam, da mi vsaj uspe speči potico - no knjigo imam že na mizi, mogoče bo pa še res kaj s tega:)


Mami se sonči v Ghani na 38 stopinjah, jaz pa jo kar mal pogrešam, pa vem da se ne bova videli še najmanj 6 mesecev:( Hja tako je življenje, vedno se spomnim, da sem lahko zadovoljna, da imam kar imam, ker nekateri še tega nimajo.

Pa vseeno, vsem skupaj želim lepe praznike, ne pretiravat z darili, raje podarite kaj iz srca:) Pa seveda srečno 2012 in še naprej je treba vztrajat, karkoli že počnemo.

Ruth 246,8km - uh kako daleč

V ponedeljek smo šli gledat dokumentarni film o Ruth Podgornik Reš -ultramaratonka in izjemna ženska, ki je lahko vsakemu izmed nas inspiracija, motivacija in navdih za premagovanje vsakodnevnih problemov. Dokumentarec res pokaže kako močno voljo mora imeti človek, da premaga nečloveške napore, kot je preteči toliko kilometrov v 31 urah naenkrat -res pohvalno. Po filmu sva z Andrejem pristopila k njej in ji čestitala, tako tople in prijazne osebe ne srečaš vsak dan. Skratka, če imate priložnost si ta film oglejte. ker je super.

Zakaj blog?

Še sama ne vem natančno, enostavno so mi všeč, pa še zdi se mi, da lahko tukaj vržem ven iz sebe vse kar me muči. Upam, da mi bo šlo, če ne drugega bom pa mela lepe slikce:)